Geomantična analiza gradišč Tabor (Vojščica), Grmača in Sveti Ambrož, izvedena v okviru projekta Interreg VI-A Italija-Slovenija KAŠTellieri, nas vabi, da na ta prazgodovinska najdišča pogledamo z nove perspektive.

Ne le kot obrambne strukture ali arheološke ostaline, temveč kot prave ključne točke kraške krajine: kraje, ki so bili skozi tisočletja izbrani ne samo iz strateških razlogov, temveč zaradi posebnega odnosa do narave, virov, morfologije prostora in – po geomantični razlagi – tudi do energijskih tokov prostora.

Raziskava poudarja, da tri gradišča tvorijo medsebojno povezano mrežo:

• Tabor kot središče in točka zbliževanja,

• Grmača kot vitalni pol, povezan z vodo in kraškim podzemljem,

• Sveti Ambrož kot starodavno sveto mesto in duhovno referenčno središče.

Zakaj je to pomembno?

Ker nam ta raziskava pomaga razumeti, da dediščina ni le preteklost, ki jo ohranjamo, temveč živa vrednota sedanjosti. Gradišča lahko postanejo prostori izobraževanja, trajnostnega turizma, kulturne valorizacije in razmisleka o našem odnosu do okolja.

V času podnebnih sprememb in vse večje oddaljenosti od narave ponovno odkrivanje globoke povezanosti med skupnostjo in krajino pomeni krepitev identitete, pripadnosti in odgovornosti do prostora.

Kraška gradišča niso le spomeniki: so kraji, ki pripovedujejo, kdo smo bili – in kdo lahko še postanemo.
Dokument si lahko ogledate na sledeči:  POVEZAVI