Virtualni sprehod po kaštelirjih v 360°
Digitalni vodič nas vodi po šestih prazgodovinskih arheoloških najdiščih, ki so bila raziskana in predstavljena v okviru projekta KAŠTellieri Interreg Italija–Slovenija: Sv. Kvirik, Elerji, Mali Kras, Gradec, Tabor pri Vojščici in Grmača. Vsak izmed teh kaštelirjev nosi svojo zgodbo iz daljne preteklosti, iz časa, ko so višine nad pokrajino postajale prostori bivanja, obrambe, nadzora in skupnostnega življenja.
Kaštelirji/gradišča so značilna prazgodovinska utrjena naselja severnojadranskega prostora. Razvijali so se predvsem v bronasti in železni dobi, ko so skupnosti za naselitev izbirale strateško pomembne vzpetine z dobrim pregledom nad okolico, naravnimi potmi, obdelovalnimi površinami in dostopi do vodnih virov. Njihovi kamniti nasipi, terase in obrambni zidovi še danes pričajo o izjemnem znanju gradnje v kamnu ter o tesni povezanosti človeka s kraško in istrsko krajino.
V bronasti dobi, približno v 2. tisočletju pred našim štetjem, se je v širšem evropskem prostoru začelo obdobje pomembnih družbenih sprememb. Skupnosti so postajale vse bolj organizirane, oblikovale so se prve družbene elite, okrepila se je trgovina na daljše razdalje, naselja pa so dobivala vse bolj premišljeno notranjo ureditev. Tudi na območju Istre, Krasa in širšega severnega Jadrana so se v tem času razvila višinska utrjena naselja, ki so nadzorovala pomembne prehode, poti in gospodarsko dragocene prostore.
V železni dobi, v 1. tisočletju pred našim štetjem, so se ti prostori še naprej razvijali kot pomembna središča lokalnih skupnosti. Zaradi prvih antičnih pisnih virov bolje spoznavamo ljudstva, ki so poseljevala severnojadranski prostor, med njimi Histre, Karne in druga sorodna plemena. Kaštelirji so ostali ključne točke poselitve, obrambe in izmenjave, hkrati pa so bili del širše mreže stikov med notranjostjo, Krasom, Istro in obalnim svetom.
Kaštelirji/gradišča Sv. Kvirik, Elerji, Mali Kras, Gradec, Tabor pri Vojščici in Grmača nas danes vabijo k ponovnemu odkrivanju teh starodavnih krajin. Čeprav so njihovi zidovi pogosto ohranjeni le v obliki kamnitih nasipov, razgibanega reliefa ali komaj vidnih sledov v prostoru, nam omogočajo vpogled v življenje skupnosti, ki so pred več tisočletji oblikovale kulturno podobo tega čezmejnega območja. Projekt KAŠTellieri jim vrača vidnost in pomen ter jih povezuje v skupno zgodbo o dediščini, prostoru in spominu Zgornjega Jadrana.
360 ogled gradišč - posamično:
Ostala gradišča, izvedena v okviru prejšnjega projekta KAŠTELIR (Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Hrvaška).
Uvod
Digitalni vodič nas vodi po štirih prazgodovinskih arheoloških najdiščih, ki so oživela v okviru Interreg projekta KAŠTELIR: Štanjel na Krasu, kaštelir Korte v slovenskem delu Istre, Rašpor v Čičariji in Vela Ozida ali Ozidi nad Kvarnerjem. Vsa štiri arheološka najdišča nosijo svojo zgodbo iz daljne, nam malo znane zgodovine.
Čas bronaste dobe v Evropi (cca. 2. tisočletje pred n.š.) predstavlja čas družbenih sprememb v smislu formiranja elit, vojske in nižjega sloja ljudi. Oblikujejo se prvi protourbani centri, ki obvladujejo širši teritorij z pomembnimi potmi, rodovitno zemljo in svetimi prostori.
V Istri, na Krasu in v Kvarnerju se v tem času oblikujejo višinska utrjena naselja, ki imajo notranjo strukturo protourbanega centra z akropolo in spodnjim mestom. Te vrste naselbin so obvladovale širši teritorij tudi s pomočjo t.i. satelitskih utrdb ali manjših naselbin. Tako funkcijo je morda imela prav Vela Ozida oz. Ozidi nad Kvarnerjem. V tem času pa je verjetno osrednji, protourbani center predstavljal Kaštelir nad Kortami pri Izoli.
Obdobje železne dobe (1. tisočletje pred n.š.) zaradi prvih antičnih pisnih virov prinaša boljši vpogled v življenje tedanjih ljudi. Poznamo že imena plemen in plemenskih zvez, ki so obvladovala prostor Istre - to so Histri, Krasa - Karni, Kvarnerja - Liburni. Način življenja ostaja še naprej podoben bronastodobnemu, v utrjenih višinskih naselbinah, s podobno samozadostno ekonomijo in trgovino na dolge razdalje. Vemo, da so bili Histri in Liburni dobri morjeplovci, ki so obvladovali prostor severnega Jadrana. S Kaštelirja nad Koratmi, ki je v železni dobi zagotovo tvoril centralno naselbino tega območja, se razteza pogled na Piranski zaliv in do sredine Istrskega polotoka. Osrednjo višinsko utrjeno naselbino je v tem času predstavljal tudi Štanjel, ki je imel strateško lego ob pomembnih poteh na Krasu. Verjetno sta svojo utrdbeno vlogo ohranila tudi Vela Ozida in Rašpor.
