Štanjel bogatijo številne arheološke, arhitekturne, zgodovinske in etnološke posebnosti, med katerimi se na griču Turn razprostira prazgodovinsko gradišče in rimska trdnjava Gledanica. Na kraški vzpetini so v kasnejših stoletjih nastali grajski kompleks, cerkev sv. Danijela s posebnim limonastim zvonikom, gručasto grajene hiše z romanskimi in gotskimi prvinami, obrambni stolpi, kot je Kobdiljski stolp,  in Ferrarijev vrt z okoliškim parkom.
Iz obdobja gradišč - kaštelirjev so marljivi arheologi in arheologinje odkopali številno lončenino, zlasti lonce za pripravo, shranjevanje in serviranje hrane, velike posode za shranjevanje žitaric in tekočin, dele glinenih premičnih peči ter stojala za lonce, keramične svitke, vretenca in svitke za tkanje. Prepoznali so še dele glinenega stenskega ometa, ki predstavljajo tipičen hišni inventar prazgodovinske hiše. V muzejskih vetrinah, ki bogatijo predstavljajo tipičen hišni inventar prazgodovinske hiše. V muzejskih vetrinah, ki bogatijo Kobdiljski stolp,  si lahko ogledamo še redke bronaste predmete, kot so bronasta igla in odlomki fibul za spenjanje oblačil. Poudariti velja, da so takratna ljudstva tudi na Krasu že poznala grozdje, saj so na območju današnjega gradu arheologi prepoznali prepoznali peške vinske trte (Vitis vinifera), semena črnega bezga (Sambucus nigra), lešnikove lupine (Corylus avellana), zrna grašice (Vicia sp.) in zrna navadnega prosa (Panicum miliaceum).

Vas je danes središče župnije in krajevne skupnosti. Nahaja se na nadmorski višini 224 m, od koder se odpira čudovit razgled na okoliške griče in Sečoveljske soline. Leta 1472 je vas prvič omenjena kot Kurte, že v 16. stoletju pa je bila vas samostojna fara s slovenskim župnikom. Leta 1815 so postale središče katastrske občine Korte, v letih 1848 do 1870 pa so bile celo samostojna občina, ki je kasneje postale del Občine Izola.
Kaštelir nad Kortami pri Izoli, po domače »Kašler«, je vzpetina nad Kortami in predstavlja eno najpomembnejših arheoloških najdišč na Primorskem. Gre za prazgodovinsko utrjeno višinsko naselbino Kaštelir, ki je bila poseljena od poznega neolitika (cca. 5000 pred našim štetjem) do začetka rimske dobe (cca 1. stoletje). Danes je arheološko najdišče prepoznano kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Prazgodovinska naselbina je razdeljena na dva prostora in sicer na »akropolo« (osrednji in zahodni del Kaštelrija), ki jo od »spodnjega dela naselbine« loči visok kamnit prečni nasip. Na skrajnem vzhodnem delu dostop v naselbino prav tako ščiti visok kamnit obrambni nasip.

Zaradi strateškega pomena so ga poimenovali „ključ Istre“. Danes ostanki ne razkrivajo sledi slavne preteklosti gradu, morda celo rimske postaje, borov gozd pa pokriva teren, na katerem je bila nekoč prazgodovinska naselbina. Črna zemlja pod ruševinami gradu in gost iglasti gozd skrivata marsikaj iz življenja prazgodovinskih prebivalcev. Okrog leta 1000 je Rašpor zaradi svojega strateškega položaja dobil pomen v frankovski dobi, v 13. stoletju pa je Rašpor tudi postal sedež kapitanije, vojaškega poveljstva, s katerim so Benečani zagotavljali varnost celotni Istri. Leta 1511 je bil beneški rektor preseljen v Buzet, grad pa je bil prepuščen zobu časa. Na tem najdišču še niso bila izvedena arheološka izkopavanja. Ostanki pozno srednjeveške in renesančne lončenine so bili leta 2005 prepeljani v Arheološki muzej Istre v Pulju. Njihova analiza kaže na umetniško-okrasne sloge delavniških središč Padske doline v 15. in 16. stoletju.

Iz teh obdobij poznamo številne podobne strukture na strateških položajih, ki so bile po vsej verjetnosti namenjene varovanju širšega teritorija. Bližnji arheološki najdišči kot sta Marinov breg in Brseć kažeta značilnosti prazgodovinskih utrjenih naselbin. Vela Ozida oz. Ozidi obkroža kamnit nasip v velikosti 55x35 m, kar je verjetno predstavljalo mogočno obrambno obzidje. Najdišče ima pregled nad večjim delom Kvarnerskega zaliva, kar pomeni, da je Vela Ozida odigrala pomembno vlogo pri varovanju tega dela jadranske obale v daljni preteklosti.