Grintovec
Grintovec predstavlja eno redko odkritih višinskih neutrjenih prazgodovinskih naselbin, ki je bila poseljena v času neolitika in kasneje v rimski dobi.
Drugi prečni obrambni nasip
Drugi prečni obrambni nasip sestavlja vsaj 11 zidov, ki so bili tu za zaščito akropole postavljeni Vsaj že v bronasti in železni dobi. Zadnji zid, ki je prečno nalegal na ostale pa je nastal že po Rimski osvojitvi. V nasipu so bili med drugim izkopani odlomki apulskega kraterja in estenske Keramične situle, kar so značilne najdbe železnodobnih grobov.
Marinov breg
Prazgodovinsko gradišče z enojnim obzidjem. Vela Ozida oz. Ozidi je verjetno predstavljala vojaško postojanko oz. opazovalnico kot predstraža te naselbine.
Brseč
Brseč je še eno prazgodovinsko gradišče v bližini Ozide, ki pa je ostalo poseljeno skozi antiko do anašnjih dni. Zasnova srednjeveškega Brseča po vsej verjetnosti sledi zasnovi prazgodovinske naselbine.
Osor
Osor predstavlja železnodobno utrjeno nižinsko naselbino na stičišču otoka Lošinj in Cres, ki je že v pradavnini imela pomembno strateško vlogo. Osor je bilo bogato železnodobno mesto, ki ga Povezujemo tudi z legendo o Argonavtih. Tu naj bi se zaključevala tudi jantarna pot.
Tarsatika
Območje Tarsatike že od prazgodovine predstavlja pomemben prehod in stičišče poti iz Jadranske obale v notranjost. Tarsatika je bilo liburnijsko gradišče na vzpetini Tarsat nad današnjo Rijeko. V 1. stoletju Rimljani ustanovijo municipij z istim imenom ob izlivu Riječine.
Mošćenička Draga
Moščeniška Draga je naselje na opatijski rivieri na vzhodni obali Istre. Naselje leži zahodno od Reke ob cesti proti Puli pod staro vasjo Mošćenice, ki je na izpostavljeni legi okoli 180 m visoko nad njo. Naselje se je razvilo v zalivu, ki se končuje v Suhi dolini, globoki dolini, vsekani v apnenčne stene Učke. Na osrednjem parkirišču je vzpostavljena Zunanja info točka s prikazom endokrinih rastlinskih vrst. V notranjosti TICa pa notranja info točka.
Vela Ozida ali Ozidi
Na 224 m visoki vzpetini nad morjem se nahaja kamnita krožna struktura, katere čas nastanka opredeljujemo v prazgodovino (bronasto ali/in železno dobo). Iz teh obdobij poznamo številne podobne strukture na strateških položajih, ki so bile po vsej verjetnosti namenjene varovanju širšega teritorija. Bližnji arheološki najdišči kot sta Marinov breg in Brseć kažeta značilnosti prazgodovinskih utrjenih naselbin. Vela Ozida oz. Ozidi obkroža kamnit nasip v velikosti 55x35 m, kar je verjetno predstavljalo mogočno obrambno obizdje. Najdišče ima pregled nad večjim delom Kvarnerskega zaliva, kar pomeni, da je odigrala pomembno vlogo pri varovanju tega dela jadranske obale.
Rašpor
V osrednjem delu Čičarije, na griču s toponimom Gradina (830 metrov nmv) okoli 600 m severno od vasi Rašpor, stojijo zidovi srednjeveške beneške trdnjave Rašpor. O prazgodovinski naselbini za sedaj govori le ime hriba – Gradina, ki se običajno uporablja za prazgodovinske utrjene višinske naselbine. Na Gradini je bila že v antiki postavljena rimska utrdba, ki so jo porušili šele po padcu Zahodno rimskega cesarstva, čeprav je v njej še vedno delovala bizantinska straža. Okrog leta 1000 je Rašpor zaradi svojega strateškega položaja dobil pomen v frankovski dobi, v 13. stoletju pa je Rašpor postal sedež Rašporskega kapitanata, vojaškega poveljstva, s katerim so Benečani zagotavljali varnost celotni Istri pod njihovo oblastjo. Leta 1511 se je Rašporski kapetanat preselil v Buzet in Rapor je prepuščen propadanju.
Račja vas
Račja vas je naselje, ki je od Lanišća oddaljeno 4 km. Vaška skupnost še vedno živi po starih načelih, ki ohranjajo skupno zemljo. V centru vasi stoji cerkev posvečena Blaženi devici Mariji. V nekdanji šoli v Račji vasi je sedaj vzpostavljena notranja info točka s prikazom življenja nekoč na tem območju.
Mejno območje
Rašpor stoji nekdanjem mejnem območju med Avstrijskih cesarstvom in Beneško republiko. Danes z gozdom zaraščeno področje, je v preteklosti predstavljalo strateški položaj. Na območje so se v srednjem veku tudi naseljevali koloni, ki so obdelovali zapuščeno zemljo. Njihove interese je pred domačini ščitil prav Rašporski kapetan, ki je bil postavljen s strani Beneške republike.
Šmarje
Šmarje je istrska vas na slemenu z osrednjim vaškim jedrom. Ime izhaja iz zavetnice Brezmadežne Marije, kar nakazuje na možnost obstoja prazgodovinskega gradišča. Tudi sama zasnova osrednjega dela vasi s cerkvijo namiguje na star, še prazgodovinski izvor vasi.
Lanišće
Lanišće je središče istoimenske občine v Čičariji. Gospodarstvo temelji na kmetovanju in Izkoriščanju bogatih gozdov (izdelava oglja). Cerkev je posvečena sv. Kancijanu, občajno v povezavi z vodnim virom. Znan je Festival Encijana, zdravilne rastline, ki raste na tem območju.
Stolp Gledanica / Ledenica
Vrh štanjelskega hriba že od pradavnine služi kot razgledišče in opazovalnica. V ta namen so ga nekdanji oblastniki opremili z zidanim opazovalnim stolpom. Ohranjeni ostanki pripadajo stolpastemu dvoru iz 13. ali 14. stoletja, ki je omogočal dober nadzor nad starodavnimi potmi med Jadranskim morjem in notranjostjo celine. Srednjeveški stolp naj bi bil postavljen na temeljih še starejšega rimskega opazovalnega stolpa.
Detajl replike Capellarisove grafike iz leta 1752 z ostanki stolpa na vrhu Štanjela. TIC Štanjel 
Štanjel na zemljevidu rimskih poti. Povzeto po Rep. skup. za ceste, Zgodovina cest na Slovenskem, https://gis.si/egw/ZSS_T02_P06/index.html Kras – »Dežela gradišč-kaštelirjev«
Štanjelsko gradišče je bilo eno od približno 120 utrjenih naselij, ki so jih ljudje na Krasu zgradili v bronasti in železni dobi (v 2. in 1. tisočletju pr. n. št.). Kraška gradišča niso bila edina - med Furlansko nižino na zahodu in Kvarnerskim zalivom na vzhodu je v tistem času zraslo preko 500 gradišč oziroma kaštelirjev. Gradila so jih različna ljudstva, ki jih je povezovala t. i. kaštelirska kultura. Raziščite to obsežno kulturno zapuščino s pomočjo aplikacije KAŠTELIR! (http://map.kastelir.eu)
Poskus virtualne rekonstrukcije gradišča Debela griža. Projekt KAŠTELIR, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, S. Simerl, I. Sapač, S. Špindler 
Prazgodovinska gradišča na Komenskem Krasu. P. Bratina in J. Jerončič .png)
Evidentirana prazgodovinska gradišča v »Deželi gradišč-kaštelirjev« med Furlansko nižino in Kvarnerjem. Projekt KASTELIR 
Digitalna aplikacija KAŠTELIR https://map.kastelir.eu/ Štanjelsko gradišče
Pred približno 3000 leti so takratni prebivalci teh krajev na vrhu štanjelskega hriba postavili naselje – gradišče. Obdali so ga z mogočnim kamnitim obzidjem, zidanim na suho brez uporabe veziva. Gradišče je obsegalo celoten vrhnji del hriba, podobno kot sedanje naselje. To nakazujejo arheološke najdbe, večje in manjše sledi življenja tedanjih ljudi, ki so jih arheologi odkrili po vsem Štanjelu.
Ostanki prazgodovinskega obzidja in suhozidne strukture v vzhodnem Štanjelu. Foto P. Bratina in N. Osmuk 
Poskus virtualne rekonstrukcije gradišča. Projekt KAŠTELIR, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, S. Simerl, I. Sapač, S. Špindler 
Replika posode iz železne dobe z značilnim vzorcem in del izvorne posode iz istega obdobja izkopan v Štanjelu. Foto N. Kolenc, M. Prešeren in dokumentacija ZVKDS Starodavni Štanjel
Oblika Štanjela, ki jo občudujemo danes, je nastajala več tisočletij. Njegovi prvi znani začetki segajo približno 3000 let v preteklost – v čas bronaste in železne dobe. Takrat so ljudje na Krasu začeli postavljati utrjene naselbine – gradišča, ki so kraško pokrajino zaznamovala za vedno. Za železnodobnimi ljudmi so ga naseljevali ljudje v rimskih časih. Za njimi so se za štanjelsko obzidje zatekali srednjeveški in novoveški prebivalci teh krajev. Prav ti so Štanjelu dali podobo, kakršna se je v veliki meri ohranila do danes.
.JPG)
Pogled na Štanjel. TIC Štanjel, foto J. Gantar 
Replika Capellarisove grafike iz leta 1752 s podobo Štanjela. TIC Štanjel Ferrarijev vrt
V Štanjelu se starodavne zgodbe prepletajo z zgodbami burnega 20. stoletja. Z njimi je povezan tudi arhitekt Maks Fabiani (1865-1962), domačin iz Kobdilja, ki je slavo dosegel na Dunaju. Fabiani je v 20-tih letih 20. stoletja mojstrsko obnovil niz srednjeveških hiš na nekdanjem vzhodnem štanjelskem obzidju in jih združil v t. i. Vilo Ferrari. Vilo je nadgradil s svojevrstnim parkom znanim kot Ferrarijev vrt, ki je danes ena najbolj priljubljenih znamenitosti Štanjela.
Ferrarijev vrt z bazenom leta v 20-tih letih 20. stoletja. Ustanova Maks Fabiani, Štanjel 
Spletna stran Visitkras - Ferrarijev vrt Grad Štanjel
Elegantni štanjelski grad je dobil sedanji obseg v renesansi in baroku. Njegove sobane danes gostijo TIC Štanjel, Viteško in Fabianijevo dvorano ter bistro Grad Štanjel z vinoteko. V grad vabi galerija Lojzeta Spacala, galerija Kamenica ter razstava arhitekta Maksa Fabianija, ki se jim bo kmalu pridružilo tudi doživljajsko razstavišče Kras.
Bistro 
Vinoteka 
Viteška dvorana 
Galerija L. Spacala 
Razstava M. Fabiani TIC Štanjel
Informacijski center deluje v spodnjem nadstropju Galerije Lojzeta Spacala, na grajskem dvorišču. Tu so obiskovalcem na voljo izčrpne informacije o vseh turističnih programih, ki se izvajajo v Štanjelu, pa tudi gradivo o turistični ponudbi Krasa in Slovenije. Turistični informatorji vam z veseljem svetujejo, kaj si lahko poleg Štanjela še ogledate in kaj lahko na Krasu še doživite. Urnik: pon-pet: 10.00-12.00 in 12.30-16.00 sob-ned: 10.00-12.00 in 12.30-18.00 Zaprto: 1. januar, 1. november, 25. december Kontakt: +386 5 769 00 56, +386 41 383 986 info@visitstanjel.si https://www.visitstanjel.si/
TIC Štanjel, informacijski center. »Skozi Štanjel, skozi čas« z dečkom Avikom
Pred vami je Aviko, deček iz pradavnine. Njegovi ljudje so bili tisti, ki so pred več tisočletji prvi zgradili naselbino na štanjelskem griču in jo obdali z mogočnim kamnitim obzidjem.
Sledite Aviku in spoznajte skrite zgodbe starodavnega Štanjela.
/AR aplikacija, TIC Štanjel/
Virtualni prazgodovinski deček Aviko, AR aplikacija Skozi Štanjel, skozi čas. N. Kolenc in Izstop d.o.o. Sv. Peter
Sv. Peter je značilna razpotegnjena istrska vas na slemenu z osrednjim vaškim jedrom, ki je locirano ob enem večjih vodnih virov v Istri. Osrednji del vasi s cerkvijo, posvečeno Sv. Petru, je po vsej verjetnosti tvorilo železnodobno gradišče.
Hiška - kažun - kažeta
Značilna istrska hiška (tudi kažun, kažeta), ki so jo nekoč uporabljali za spravljanje orodja in trenutno zavetje pred dežjem ob delu na njivah, je vzidana v po vsej verjetnosti rimskodobno strukturo. Posebnost hišk je izvedba strehe v tehniki psevdo kupole. Foto 1 – fotografija notranjosti hiške (streha).
Piran
Piran je bil poseljen že v zgodnji bronasti dobi. Na vzpetini, kjer danes stoji cerkev sv. Jurija, poznamo tudi nekaj odlomkov železnodobne keramike.
Sečoveljske soline
Pridobivanje soli so poznali že vsaj v bronasti dobi, saj je bila pomemben konzervans. Glede na raziskave so morsko sol v tem času kuhali. Viri pričetku pridobivanja soli na solnih poljih v Sečovljskih solinah sežejo v 9. stoletje.
Buje
Buje predstavljajo gradišče, ki je zaživelo že v bronasti dobi in ostalo poseljeno vse do danes.
Kaštel pri Bujah
Kaštel pri Bujah je nastal kot železnodobno gradišče s pripadajočo nekropolo na pobočju. Zaradi strateške lege nad dolino Dragonje je ostal poseljen do danes.
Akropola
Akropola predstavlja posebej zaščiten osrednji del naselbine, kjer je prebival višji sloj: vladarji, svečeniki, vojščaki. Akropole na gradiščih imajo že lahko predurbano zasnovo z večjimi stavbami, osrednjim javnim prostorom – trgom in zametki ulic.
