Projekt Kaštelir

Štanjel (Občina Komen)

Stari del Štanjela, ki se slikovito razprostira na griču Turn, v marsikaterem pogledu predstavlja biser Krasa. Arheološke raziskave so potrdile, da se tu življenje odvija vse od bronaste oz. železne dobe, več kot 3000 let. Najstarejše sledi so tu pustili prav prebivalci prazgodovinskega gradišča. Njihova dediščina je bila do sedaj povsem prezrta; z novimi pridobitvami projekta Kaštelir, pa bogati ponudbo Štanjela in Krasa.

Štanjel, dosežki projekta Kaštelir:

ARHEOLOŠKI PARK GLEDANICA na vrhu Štanjelskega griča s kamnito strukturo simbolno objema vrh nekdanjega gradišča in vabi k uživanju v edinstvenem razgledu;
RAZSTAVA »SKRITI ŠTANJEL« v Kobdiljskem stolpu (Stolpu na vratih) odstira skrivnosti Štanjela od prazgodovinskega do Rimskega obdobja, od srednjega veka do danes;
TEMATSKI VODENI OGLED »SKOZI ŠTANJEL, SKOZI ČAS« z virtualnim dečkom Avikom, ki obiskovalcem s pomočjo obogatene resničnosti (AR aplikacija) razkriva skrite zgodbe Štanjela od prazgodovine dalje;
TURISTIČNO DOŽIVETJE »MANJKAJOČI DELCI – od arheološke najdbe do prazgodovinske sklede in turističnega spominka« in TURISTIČNO DOŽIVETJE »IZ ZEMLJE V SKLEDO - surovine in recept za prazgodovinsko jed in gastronomski užitek«, ponujata izkustveno spoznavanje lončarske obrti in okušanje prazgodovinske jedi, ponujene v ročno izdelani, sodobni različici prazgodovinske keramične sklede;
FESTIVAL GLEDANICA v času poletnega solsticij a z različnimi aktivnostmi, kulturnimi in izobraževalnimi programi približa ljudem življenje v gradiščih;
BOTANIČNA POT ŠTANJEL v Ferrarijevem vrtu, na vrhu Štanjelskega griča, v ozkih Štanjelskih ulicah omogoča spoznavanje značilnih lokalno prisotnih rastlinskih vrst.

Krog komenskih gradišč

KOLESARSKA POT skozi kraške gručaste vasi popelje do osmih gradišč. Povezuje jih 62 km dolga kolesarska pot (zahtevna - 1050 m vzpona in spusta).
BOTANIČNA POT OD ŠTANJELA DO VOLČJEGA GRADA ponuja spoznavanje kraških ekosistemov, značilnih lokalno prisotnih rastlinskih vrst in kraških pojavov.

Zloženka

Štanjel - prazgodovinsko gradišče Gledanica, Turn, Na Turnu

Datacija: bronasta doba, železna doba, rimska doba, pozni srednji vek

Prazgodovinska naselbina je obsegala celotni zgornji del štanjelskega hriba, ki stoji na robu kraške planote tik nad Braniško dolino. Obvladovala je večji del Komenskega Krasa, kot tudi prehode po dolini Raše in Branice. Kot gradišče je štanjelski hrib leta 1903 prepoznal Carlo Marchesetti, ki opisuje dvesto metrov dolgo ruševino obzidja kot še edini preostanek prazgodovinske naselbine. Gradišče se danes imenuje le še ozek plato severno pod vrhom griča, medtem ko je vrh hriba poimenovan po ohranjenem stolpu: Gledanica. Kot kažejo rezultati arheoloških raziskav sodijo začetki naselbine že v čas bronaste dobe. Bogate naselbinske plasti in ostanki prazgodovinskih objektov, grajenih iz suhega zidu potrjujejo intenzivno poselitev hriba v obdobju prve polovice 1. tisočletja pr. n. š., v obdobju starejše železne dobe. Ostanki rimskodobne arhitekture in številne rimske najdbe pa na štanjelskem hribu razodevajo pomembno rimsko naselbino ter poznorimsko postojanko. V pozni rimski dobi je na temenu hriba stala utrdba ali stolp, ki je služila vojaški posadki za nadzor nad prehodi v Vipavsko dolino. Z območja Gledanice je mogoče dobro vizualno komunicirati z gorskim prelazom na Hrušici (Ad Pirum), preko katerega je iz Italije (Akvileje) proti Ljubljanski kotlini (Emoni) in naprej v Panonijo potekala glavna rimska cesta. Nekateri raziskovalci so mnenja, da je stolp na vrhu hriba ostanek stolpastega dvora, utrdbe iz 13. ali 14. stoletja. S tem je povezano tudi ime za stolp: Turn. Pod stolpom se je izoblikovala vaška naselbina, ki se je postopoma razvila v utrjeno taborsko naselje.

Do vrha štanjelskega hriba in stolpa na Gledanici lahko pridemo po sprehajalni poti skozi Štanjel, mimo Ferrarijevega vrta od koder se povzpnemo do štanjelskega griča. Od tu sega pogled preko doline Raše, gričevnatih Vrhé in Nanoške planote na vzhod, preko Vipavskih Brd do Trnovske planote na sever in Vipavske doline na severozahod in prek kraške planote na zahod in jug.

Literatura: Arhiv ZVKDS OE Nova Gorica; Marchesetti, 1903, 49-50; Vuga, 1972, 3-12; ANSl, 1975, 141; Slapšak, 1974, 244; Harej, 1988, 256; Osmuk, 1995, 163-164; Osmuk, 1997, 207; Vuga 2000, 12-13; Osmuk, 2001, 128; Sapač, 2011, 246-252; Fabec, Vinazza 2012, 160; Fabec, Vinazza 2014, 595-602; Josipovič idr., 2015; Bratina, 2019, 47-50.