Projekt Kaštelir

Korte (Občina Izola)

Vasica Korte v središču izolskega podeželja skriva mnogo zanimivih zgodb o življenju naših prednikov. Ti so življenje v istrski krajini soustvarjali že pred 7000 leti. O njihovih dosežkih nam govorijo številni arheološki ostanki, med katerimi velja izpostaviti figurico bronastega »Kašlerskega goniča« iz obdobja pozne železne dobe iz bližnjega gradišča Kaštelir pri Kortah. S projektom je gradišče in okolica pridobila nove interpretacijske vsebine.

Korte in okolica, dosežki projekta Kaštelir:

ARHEOLOŠKI PARK KAŠLER z urejenimi potmi, didaktičnimi tablami, suhimi zidovi, kažeto, urejeno učilnico na prostem, klopmi, dvema arheo-peskovnikoma, odrom in fotografskim okvirjem omogoča nepozabno spoznavanje odkrite arheološke dediščine in prekrasen pogled na Piranski zaliv, Jadransko morje in Šavrinske griče;
INFORMACIJSKA TOČKA V ZADRUŽNEM DOMU V KORTAH predstavlja izhodišča za vodene in samostojne oglede arheološkega parka s časovnim trakom, ki nas popelje skozi obdobje prazgodovine;
AVTORSKI TURISTIČNI SPOMINKI, razstavljeni v informacijski točki v Zadružnem domu v Kortah, po modelu prazgodovinskih najdb in pridihom sodobnih ustvarjalnih idej predstavljajo delo lokalnih umetnikov;
KRAJŠA BOTANIČNA POT iz vasi Korte do Kaštelirja vodi skozi gozdne združbe, obdanimi s suhimi zidovi, ter mimo suhih rastišč, vinogradov in oljčnikov;
DALJŠA BOTANIČNA POT OKOLI KORT pa skozi značilne habitate kot so travišča, vinogradi in njive ponuja ogled Istrske krajine s številnimi manjši vodotoki, ki so krajanom lajšali življenje v sušnih poletnih dneh.

Kolesarske arheološke poti

MED KRAŠKIM ROBOM IN MORJEM z izhodiščem v Socerbu, mimo Hrastovelj do Kaštelirja pri Kortah nad Izolo ponuja spoznavanje gradišč slovenske Istre. Zahtevnejša kolesarska pot je dolga 101,4 km, z 1950 m vzpona in spusta;
Čezmejna pot OD KAŠTELIRJA DO KAŠTELIRJA se začne pri Kaštelirju pri Kortah nad Izolo, nadaljuje mimo piranskih solin, pri reki Dragonje prečka nacionalno mejo ter mimo vasice Kaštel, gradišča Kaštelir pri Novi vasi in arheološkega najdišča Sv. Martin v Tarski vali konča pri Poreču. Srednje zahtevna pot je dolga 52 km, z 390 m vzpona in 580 m spusta.

Zloženka

Korte nad Izolo - prazgodovinsko gradišče Kaštelir, Dvori nad Izolo, Corte d'Isola, Kaštelir pri Čedljah, Castelliere, po domače Kašler

Datacija: pozni neolitik, železna doba, zgodnja rimska doba

Kaštelir nad Kortami pri Izoli s svojimi 1230 m2 predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin v slovenskem delu Istre. Naselbinsko območje leži na skrajni južni vzpetini dolgega grebena, ki se vleče od Malije do Kort oziroma poteka med Izolo in Sečovljami ter dominira nad vasjo Korte na 271 m nadmorske višine.

Kaštelir sodi med največja gradišča obalnega dela Šavrinskega gričevja in je zagotovo predstavljal osrednje, t. i. glavno mesto širšega teritorija. Vizualno je Kaštelir povezan z manjšimi gradišči, ki so lahko služila tudi kot obrambne postojanke med morjem in notranjostjo.

Naselbina, v kateri so ljudje živeli vsaj od poznega neolitika do rimske dobe, tj. kakšnih 5.000 let, je razdeljena na t. i. glavno mesto ali akropolo in spodnje mesto. Na skrajnem vzhodnem delu je zamejeno s kamnitim obrambnim nasipom. Na enak način je na skrajnem vzhodnem delu zaščitena akropola z obzidjem, ki je danes vidno kot kamnit nasip. Na ostalih delih je naselbino varovalo strmo pobočje. Na akropoli so živeli pomembni člani tedanje skupnosti, ki so opravljali tako posvetne kot tudi kultne dejavnosti. Pred vhodom v akropolo so bile običajno postavljene kovaške delavnice. V spodnjem mestu so praviloma stale bolj preproste hiše s temelji iz suhozida, zgoraj pa so bile grajene iz prepleta ometanega z glino ter imele dvokapno streho. Hiše so bile lahko tudi podkletene. Pod akropolo so bili tudi obori za živali in verjetno še obdelovalne površine.

Najdba bronaste figurice psička iz mlajše železne dobe kaže na železnodoben svetiščni prostor na tem območju. Spodnje mesto je služilo ostalim prebivalcem, ki so v hlevih in oborih imeli tudi živino. Številni naravni izviri znotraj naselbine in v okolici ter rodovitna zemlja so omogočili, da je bila naselbina skozi tisočletja samooskrbna.

V zgodnji rimski dobi je na območju kaštelirja nastalo grobišče.