Račja Vas – Rašpor (Občina Lanišće)

Rašpor in Račja Vas v osrčju Čičarije nas prevzameta s svojo skromnostjo, vendar toponim, arheološki ostanki in pisni viri o srednjeveški utrdbi v bližini Rašporja dokazujejo, da se je tu utrip življenja začel že v prazgodovinskem gradišču. V času projekta Kaštelir je bilo poleg novih interpretacij arheološke dediščine oživljeno znanje o užitnih divjih rastlinah, ki predstavljajo pomembno vez med sedanjim in prazgodovinskim življenjem.

Rašpor in Račja Vas, dosežki projekta Kaštelir:

• ARHEOLOŠKI PARK RAŠPOR z urejenimi potmi in očiščenimi ostanki gradu nudi prostor za učenje o najstarejši dediščini »Čičke« krajine, ki ima korenine že v času prazgodovine.
• CENTER ZA PROMOCIJO GRADIŠČ IN TRADICIONALNE RABE ZELIŠČ V RAČJI VASI skupaj z manjšo kuhinjo ponuja prostor za spoznavanje užitnih divjih rastlin in drugih kulinaričnih sestavin, ki so jih poznali že v času prazgodovine in predstavljajo osnovo za nove ustvarjalne in inovativne kulinarične produkte. V Centru je tudi razstava o arheoloških raziskavah, ki so bile na gradišču Rašpor izvedene v času projekta Kaštelir. Predstavlja naravno in kulturno dediščino tega območja, s poudarkom na arheologiji in botaniki. Center je opremljen tudi z multimedijsko opremo in ima izobraževalno, razvojno in turistično funkcijo. Namenjen je lokalnim prebivalcem za izobraževanja na področju razvoja gospodarskih dejavnosti – predvsem trajnostnega kmetijstva, živinoreje in turizma.
• KRAJŠA BOTANIČNA POT, ki vodi skozi Račjo Vas, čez vrh Orljak in nazaj. Mimo opuščenega kamnoloma, značilnih gozdnih združb, rastlinja, travniških vrst, spoznamo tudi rumeni svišč (Gentiana lutea), imenovan Encijan.
• DALJŠA BOTANIČNA POT z izhodiščem v Račji Vasi, vodi do vrha Gomila, mimo Rašporja in tamkajšnjih ostankov gradu, do Račje Vasi.
• FESTIVAL ENCIJAN s številnimi aktivnostmi, ki obiskovalce popeljejo v čas življenja v prazgodovini ter spoznavanje takratnih kmetijskih in obrtnih dejavnosti, glasbe, prehrane in drugih šeg in navad duhovne kulture.

Kolesarska arheološka pot

• ČEZMEJNA POT OD ČIČARIJE DO ŠAVRINIJE se začne pri prazgodovinskem gradišču Stari Lupoglav (Mahrenfels), nadaljuje v središče Čičarije - gradišče Rašpor do arheološkega najdišča Jašmovice in preko nacionalne meje do Sočerge in Kaštelirja v Kortah nad Izolo. Obsega 79,3 km, z 1620 m vzpona in 1800 m spusta.

Zloženka

Prazgodovinsko gradišče Castello, Raspo (Rašpor)

Datacija: srednji vek

V srcu Čičarije, na stožčastem griču, na nadmorski višini 830 metrov, so ostanki srednjeveškega gradu. Zaradi strateškega pomena so ga poimenovali „ključ Istre“. Danes ostanki ne razkrivajo sledi slavne preteklosti gradu, morda celo rimske postaje, borov gozd pa pokriva teren, na katerem je bila nekoč prazgodovinska naselbina. Črna zemlja pod ruševinami gradu in gost iglasti gozd skrivata marsikaj iz življenja prazgodovinskih prebivalcev. Okrog leta 1000 je Rašpor zaradi svojega strateškega položaja dobil pomen v frankovski dobi, v 13. stoletju pa je tudi postal sedež kapitanije, vojaškega poveljstva, s katerim so Benečani zagotavljali varnost celotni Istri. Leta 1511 je bil beneški rektor preseljen v Buzet, grad pa je bil prepuščen zobu časa. Na tem najdišču še niso bila izvedena arheološka izkopavanja. Ostanki pozno srednjeveške in renesančne lončenine so bili leta 2005 prepeljani v Arheološki muzej Istre v Pulju. Njihova analiza kaže na umetniško-okrasne sloge delavniških središč Padske doline v 15. in 16. stoletju.

Literatura: Foscan 1992, 44, 78, 258, 269; Bertoša 2005; Bradara 2007, 65-72; Buršić-Matijašić 2007, 477; Bradara ur. 2017, 55-56. 

Ostanki zidov beneške vojaške utrdbe Rašpor (vir: Mapio.net)

Odlomki novoveške maiolike - pivsko posodje

Lokacija srednjeveške in novoveške utrdbe na Franciskejskem katastru iz leta 1819

Grb