Oblikovane tematske arheološke in botanične poti, ki jih ponujamo v spletni in mobilni aplikaciji Kaštelir (https://map.kastelir.eu/) lahko nadgradimo z izkustvenimi etnološkimi, botaničnimi in drugimi izobraževalnimi delavnicami. Tako kot so že najstarejši raziskovalci gradišč, med katerimi velja izpostaviti Tržačana Carla Marchessetija (1850-1926), vedeli, da je pradavno Istro in Kras mogoče zares doumeti le, če se prepustijo čarobnosti popotovanja, tako se lahko tudi sedaj prepustimo novim doživetjem in turističnim programom. Na sodoben in interaktiven način nas lahko popeljejo v čas, ko so nastala prva znanja o nabiranju in pripravi užitnih divjih rastlin in drugih kulinaričnih sestavin, tehnikah suhogradnje, načinih oblikovanja gline in nastajanju lončarskih izdelkih, načinih njihovega umetelnega okraševanja in poslikav, stari glasbi in drugih mističnih ritualih o čaščenju narave in duš v onostranstvu. Posebno pozornost smo namenili gradiščem - kaštelirjem z območji z bogatimi, a slabše raziskanimi najdišči.

Gradiva / študije za nastanek turističnih doživetij, programov in izdelkov:

• Bratina, Patricija; Brezigar, Barbara (2019) Koncept ureditve notranje in zunanje info točke v Štanjelu - Strokovna izhodišča in gradiva za prezentacijo in interpretacijo prazgodovinske in povezane dediščine Štanjela in Krasa na osnovi arheoloških in drugih podatkov/virov. Projektno gradivo.
• Kolenc, Nataša (2020) Koncept prezentacije in interpretacije prazgodovinske in povezane dediščine Štanjela in Krasa za obiskovalce s predlogom načina umestitve v razpoložljive zunanje in notranje prostore. Projektno gradivo.
• Prašnikar, Astrid (2018). Oblikovanje in izdelava idejne zasnove turističnega paketa / doživetja ter soavtorica scenarija za promocijski film z besedilom. Projektno gradivo.
• Fakin Bajec, Jasna (2021) Oblikovanje in izdelava turističnih produktov in turističnih paketov ter strategije trženja le-teh: Dežela prazgodovinskih gradišč – kaštelirjev: v objemu narave, kamna in magičnih skrivnosti. Projektno gradivo.
• Prunk, Špela (2020) Delovno gradivo za izdelavo idejne zasnove prazgodovinske posode/sklede kot spominka – projekt Kaštelir: izbor keramičnih najdb. Projektno gradivo.
• Fakin Bajec, Jasna 2020. Delovno gradivo za pripravo prazgodovinske jedi. Projektno gradivo.

Produkte lahko bolje spoznate in jih tudi doživite - doživetja:

• z ogledom kratkih predstavitvenih filmov - povezave,
• z raziskovanjem Štanjela s pomočjo AR aplikacije in digitalnega vodiča Avika : interpretirani ogled SKOZI ŠTANJEL, SKOZI ČAS - povezava,
• z raziskovanjem Gradine Rašpor in info-interpretacijskega centra v Račji Vasi (Lanišče)
• z raziskovanjem Gradine Ozida in info-interpretacijskega centra v Mošćenički Dragi
• z raziskovanjem kaštelirja Kašler Korte in info-interpretacijskega centra v Kortah (Izola)
• ogledom razstave SKRITI ŠTANJEL - link,
• okušanjem prazgodovinske jedi …
• nakup spominka - Dom na Krasu..
• popotovanje po deželi Kaštelirjev

Rekonstruirano prazgodovinsko jed, pripravljeno po receptu primorskih »minešter«, bogatijo staro žito – pira, domača zelenjava (korenček, listi in gomolj zelene), zelišča (šetraj, rožmarin, peteršilj) ter meso jagenjčka, ovce in prašiča. Izbrani gostinci s Krasa in Istre jo ponujajo v rekonstruirani prazgodovinski keramični skledi z apliko v obliki bradavičke, ki združuje ščepec kraške in istrske zemlje, vodo, moč ognja in spretnost domačih rok.

Interpretacijo o nekdanji prehrani smo oblikovali na podlagi ostankov na keramičnih posodah, pelodov rastlin, ostankov semen, ožganih živalskih kosti ter rekonstrukcije lončenih posod, peči in drugi kuhinjskih orodij. Vemo, da so takratna ljudstva na ognju že pekla meso udomačenih živali (koz, ovc, prašičev) in rib, na poljih gojila stara žita (pšenico, ječmen, proso, piro), v bližnjih gozdovih nabirala gozdne sadeže (lešnike, maline, robidnice, divja jabolka), živalska jajca in med, poznala grozdje ter uživala divje rastline. Iz ječmena so varila pivo, delala sire, sladko medico in druge priboljške ter s pomočjo žrmelj in preprostih krušnih peči pekla kruh, vsaj od neolitika dalje. Tak način priprave hrane se je ohranil tudi v času bronaste in železne dobe. Šele s prihodom Rimljanov se način kmetovanja in priprave ter distribucije hrane temeljito spremeni.

RECEPT ZA PRAZGODOVINSKO MINEŠTRO:

200 g korenja
100 g stebel zelene
600 g gomolja od zelene
250 g pire
olivno olje
3 litre mrzle vode
500 g kozlička
800 g jagenjčka
100 g slanine (lahko dimljena panceta)
3 vejice rožmarina
3 vejice šetraja
3 stroki česna (25 g)
25 g peteršilja
800 g čičerike
 

PRIPRAVA

Korenje, gomolj in steblo zelene narežemo na manjše kose in skupaj s piro damo v večji lonec. Vse skupaj hitro popražimo na olivnem olju. Nato sestavine zalijemo z 2 litroma mrzle vode. Vodo med kuhanjem dodajamo po potrebi (cca. 1 liter). Če imamo sveža zelišča (rožmarin, šetraj), jih uporabimo skupaj z zelenjavo. Posušena zelišča dodamo na koncu kuhanja. Ko je pira napol kuhana (cca. pol ure, odvisno od vrste pire) dodamo na kose zrezano meso kozlička, jagenjčka in 80 g slanine. Vse skupaj kuhamo dokler se meso ne loči od kost (cca. 1 ura). Deset minut pred koncem kuhanja dodamo še skuhano čičeriko. Nato mineštri dodamo zabelo, tj. zmes narejeno iz 20 g slanine, nasekljanega česna in peteršilja, ki smo jih predhodno zmešali kot zaseko.

Recept so pripravili člani Društva za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Sestavine lahko prilagajamo svojim okusom, paziti je treba, da uporabimo živila lokalnega izvora, ki so bila poznana že v času gradišč-kaštelirjev.

SESTAVINE, KI SO JIH NA KRASU IN ISTRI POZNALI V ČASU ŽIVLJENJA V GRADIŠČIH – KAŠTELIJIH

MESO: Ovca, koza, prašič, govedo (ne prevladuje divjačina, to je bilo v času kamene in bakrene dobe).
RIBE: Ribe, školjke.
ŽITA: Različne vrste pšenice, ječmen, proso, pira.
STROČNICE: Leča, grah, bob, čičerika.
ZELENJAVA: Por, korenje, gomolj kolerabe, zelje.
GOZDNI SADEŽI, JAGODIČEVJE: Črni trn, šipek, robide, maline, gozdne jagode, borovnice, drnulje, skorš, brek, češnje, lešniki, divja jabolka in hruške – lesnike in drobnice, orehi, fige, grozdje.
UŽITNE DIVJE RASTLINE, ZELIŠČA: kraški šetraj, materina dušica, origano, žajbelj, bezeg (cvetje in jagode), žižule, čemaž, kopriva, timijan.
MLEČNI IZDELKI: V času gradišč so mleko koze in krav uporabljali tudi za sekundarne izdelke, delali so sir in skuto.
PIJAČA: vino (domače in uvoženo grško, italijansko - v vsakem primeru le črno/rdeče), pivo varjeno iz ječmena, medica, sadno vino (npr. jabolčnik). Niso poznali žganja.

Predvsem zato, da bi ponovno začutili in doumeli radodarnost narave, pomen zemlje in vode, pomen skupnega ustvarjanja ter spomnili na dragocenost lončarskega znanja naših prednikov, ki so na našem ozemlju živeli že v času bronaste in železne dobe. Da bi se jih spomnili in se jim poklonili. Da bi to bogato in prezrto dediščino oživeli, zaščitili in ohranili za bodoče rodove. Zato, da bi jo cenili in bili nanjo ponosni. Ker je del vsakega človeka, del nas.

Peč je bila začasno postavljena na vrtu Kobdiljskega stolpa - Stolpa na vratih v Štanjelu, z namenom uprizoritve izgradnje prazgodovinske peči. Ker je takšna peč izredno izpostavljena neugodnim vremenskim pojavom, je njena obstojnost ogrožena oz. peč hitro propade. Zato je bil v okviru projekta postavljen v notranjosti stolpa - v sklopu razstave SKRITI ŠTANJEL, model prazgodovinske peči, ki bo imel edukacijski namen.

Delovno gradivo - tipi posod iz arheoloških kontekstov prazgodovinskih gradišč na Krasu in kaštelirjev v Istri

OPIS SKLEDE: Poskus rekonstrukcije prazgodovinske sklede

Izbran vzorec št. 1.

Posoda JE GLAZIRANA in izpolnjuje vse pogoje za PREHRANSKE NAMENE.

Volumen vsaj 0,5L – 0,7L; Višina   6-7cm; Širina 17-18cm

Zunanjost: grobozrnata neglazirana rjava

Notranjost: glazirana z polmat PROSOJNO glazuro,OBARVANO Z PIGMENTI.

Uporabljeni materiali: Glina:  Fuchs-ton  schwarz S 4015, 1000-1180; Glazura: prosojna mat Samson Kamnik; Pigmenti: temnorjav Kili D5288  in  Botz hellgelb 9042

Izdelava: Iz polnega volumna. Notranjost zapolirana s kamnom zaradi izstopajočih grobih delcev v glini. Na zunanji površini odtisi rujevih vejic.

Žganje: Prva peka na 1120*C; Glazurna peka na 1050*C

Embaliranje: podlaga je drevesno lubje: skledico in lubje simbolično povezuje bakrena žička, med katero se vloži svitek z opisom nastajanja posode in vsebine iz prazgodovine »zgodba« ter doda logotipe.

IZJAVA O SKLADNOSTI IZDELKA ZA STIK Z ŽIVILI 

Keramična skledica- migracijski preizkus glazure

Preskus izvedel:  Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Evidenčna oznaka kemijskega preskušanja  št. 2131b-21/87905-21/48631; Datum rezultata vzorca:  7. 6. 2021; Številka opravljenega preskušanja: 21/48631

Prikaz izdelave posode

Skledica bo v trajnostnem turizmu uporabljena kot spominek s projektnega območja. Pri tem je bil v razvoj spominka  v  okviru projekta Kaštelir v usposabljanje aktivno vključen posebni socialno varstveni zavod DOM NA KRASU Dutovlje in njegovi stanovalci. Ti so bili v okviru projekta usposobljeni, da lahko v svojih delavnicah skledice izdelujejo samostojno, z mentorstvom dveh zaposlenih delovnih inštruktoric. Napolnijo jih z različnimi dodatki, kot so zelišča, svečnik ipd. Spominek je na voljo v Domu na Krasu ter v turistično-informacijskih centrih, trgovinah in v gostinskih obratih; njihova kupnina se v celoti vrača zavodu. S tem je projekt dobil izredno pomembno socialno in humanitarno noto.

Dom na Krasu vsaki skledici priloži tudi posebno in »osebno« sporočilo: "Prazgodovinskim skledicam – spominkom smo življenje vdahnili stanovalci Doma na Krasu, ki smo z gnetenjem in oblikovanjem gline vanje vtkali svojo neizbrisno sled. Tako kot so to počeli naši predniki, ki so na našem ozemlju živeli tudi v času bronaste in železne dobe. Na skledice smo nanesli kraško zemljo – ščepec domače grude iz tukajšnjih gradišč/kaštelirjev, kar je največ, kar lahko odnesete iz naših krajev s seboj po svetu. Naj vas vedno znova spomni na radodarnost narave, pomen zemlje in vode ter dragocenost lončarskega znanja skozi zgodovino. Hvala, ker ste prepoznali naše napore, da to bogato, a spregledano dediščino opazimo, varujemo, ponovno oživimo, cenimo in ohranimo za bodoče rodove. Je del vsakega izmed nas, del človeštva."

Kontakti za nabavo skledic kot trajnostnega turističnega spominka Doma na Krasu, Dutovlje 128, Dutovlje

Kontaktna oseba: Martina Ćiković, martina.cikovic@domnakrasu.si

Novo spoznavanje in raziskovanje kulture življenja v bronasti in železni dobi lahko ponujajo tematski festivali, kjer se vsebina prepleta s arheološkimi spoznanji, vendar predstavljena na ustvarjalen in sodoben način. Popeljejo nas v svet duhovne kulture, kjer glasba, likovna umetnost, ples, obredja, kulinarika in druge duhovne prvine povežejo naravo s kulturo, tostransko in onostransko življenje, razum in magijo, preteklost in sedanjost. Praznovanja so se oblikovala že v daljni preteklosti, povezana so bila s čaščenjem narave, ki se je spreminjala glede na letni čas. Ker so bili ljudje z naravo zelo povezani in se bali, da se narava ne bi več prebudila, so s posebnimi obredji častili naravne sile, ki so bile še posebej skrivnostne ob poletnem in zimskem solsticiju ter spomladanskem in jesenskem enakonočju.

ARHIV FESTIVALOV

• ŠTANJEL - GLEDANICA,
• KORTE - IZOLA
• HRVAŠKI DEL ISTRE
• FESTIVAL ENCIJAN